65 Visite totali, 2 visite odierne
Za dijakinje in dijake 4. in 5. razredov liceja Slomšek je dvodnevana strokovna ekskurzija v Slovenijo že vrsto let zanimiva in prijetna popestritev šolskega programa. Letos smo se 20. in 21. aprila podali na Dolenjsko, kjer smo si ogledali kulturno- zgodovinske in naravne znamenitosti regije ter hospitirali na osnovni šoli Jožeta Gorjupa na Kostanjevici na Krki. Ekskurzijo je organiziral Zavod RS za šolstvo, stroške pa je krilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije.
V zgodnjih jutranjih urah smo odpotovali z Opčin in pot nas je najprej vodila do samostana Stična, ki je še edini delujoči cisterijanski samostan na Slovenskem. V prostorih samostana je bogata muzejska zbirka, kjer je predstavljena kulturna dediščina iz celotnega območja Slovenije. Zelo zanimiv je bil tudi video posnetek o izdelavi pergamena, saj prav v tem samostanu so nastali znameniti stiški rokopisi.
Pred kosilom smo šli še na ogled Baze 20, poznane tudi pod imenom Točka 20. Baza je delovala od aprila 1943 do decembra 1944 kot sedež vodstva slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. Ker je bila ključnega pomena za osvobodilno fronto, so jo strateško postavili v obširno gozdno območje Kočevskega Roga in ker je bila tako dobro skrita, so jo odkrili komaj po koncu vojne. Na terenu stoji 26 barak in tedaj je tam živelo 180 ljudi. Baza je bila edini na tako skriven način zgrajen in ohranjen sedež kakega odporniškega gibanja v Evropi. Danes je spomenik državnega pomena.
Popoldne je sledil ogled Dolenjskih toplic, kjer nas je sprejel predstavnik za stike z javnostjo in nam predstavil delovanje družbe Krka. Ta je ena najpomembnejših tovarn kemičnih zdravil v Sloveniji in zaposljuje 10.000 uslužbencev. Dolenjske toplice so ene najstarejših slovenskih zdraviliških centrov; termalna voda je učinkovita za zdravljenje revmatičnih obolenj in različnih poškodb.
Zadnja točka prvega dne je bilo Novo mesto, kjer smo tudi prespali. V dolenjski prestolnici in okolici potekajo arheološka izkopavanja že od devetnajstega stoletja dalje. Po krajšem sprehodu in ogledu mestnih zanimivosti smo si v Dolenjskem muzeju ogledali bogato arheološko zbirko. Našo pozornost so še zlasti pritegnile bronaste situle, posebnost tega prostora.
Glavni cilj drugega dneva je bila hospitacija na osnovni šoli Jožeta Gorjupa na Kostanjevici na Krki, ki je dobila naziv kulturna šola. Ob prihodu nas je prijazno sprejela ravnateljica in nam predstavila šolo. Nad vhodnimi vrati, ki jih je izdelal priznani slovenski umetnik Tone Kralj, smo takoj opazili latinski pregovor in geslo šole »Nulla dies sine linea« (Niti en dan naj ne mine brez dela – učenja). Kostanjeviška šola ima dolgo zgodovinsko tradicijo in prilagajati se je morala različnim državnim sistemom. Njeni začetki sodijo v čas cistercijanskega samostana, kot javna šola v kraju se pojavi že leta 1789, prvo samostojno šolsko poslopje pa je bilo zgrajeno leta 1906. Po drugi svetovni vojni, ko so se učenci vrnili v deloma porušeno zgradbo, je dobila šola tudi nižjo gimnazijo in osmi razred; leta 2003 je vstopila v devetletni program. Učenci se poleg rednega pouka uspešno udejstvujejo tudi v izvenšolskih dejavnostih in sodelujejo pri šolskih, državnih ter mednarodnih projektih.Vsako leto šola pripravi tudi mednarodni otroški likovni extempore.
Posebnost te šole je likovna galerija Jožeta Gorjupa, ustanovljena leta 1956, za katero je dal pobudo dolgoletni ravnatelj Lado Smrekar. Na stalni razstavi je predstavljen izbor plastik, slik, risb in grafik iz obsežne mednarodne zbirke likovnih del 20. stoletja; to so dela priznanih slovenskih in tujih likovnih ustvarjalcev. Bistvenega pomena za nastanek in razvoj te galerije je dejstvo, da so likovna dela umetniki poklonili šoli. Zelo zanimiva je tudi južna stena telovadnice, ki je prekrita s 185m² velikim mozaikom o kmečkem puntu na Krškem polju iz leta 1573. Za šolo ga je izdelal Ivan Seljak-Čopič.
Po ogledu šole smo se razdelili v skupine in vsaka je sledila dvema učnima urama. Pri uri slovenščine smo spoznali, kako učenci urijo pisanje malih pisanih črk, pri angleščini pa so se s pomočjo pesmice učili imen delov telesa. V prvem razredu je bil pouk skupinsko zastavljen; pri uri matematike so utrjevali seštevanje in odštevanje. Zanimivo je bilo tudi v tretjem razredu, ko so pri predmetu spoznavanje okolja obravnavali orientacijo v prostoru. Na šolskem igrišču smo sledili uri športne vzgoje, ki je bila namenjena atletiki, saj so se pripravljali na športni dan. Zelo pestra je bila ura glasbene vzgoje. Učenci so se naučili belokranjsko ljudsko pesem Zeleni Jurij in se pri petju spremljali z glasbili, ki so jih sami izdelali. Glasbena učilnica je bogato opremljena z različnimi glasbenimi inštrumenti, tudi s klavirjem, za katerega je sedel naš sošolec Rok in spremljal sošolko Eriko, ki je doživeto zapela angleško pesem in razveselila vse prisotne.
Po kosilu smo si v Kostanjeviškem gradu, nekdanjem cisterijanskem samostanu, ogledali galeriji Božidarja Jakca in Toneta Kralja ter park skulptur imenovan Forma viva. Skulpture so izdelane izključno iz hrastovega lesa in so delo domačih in tujih kiparjev, ki so se srečevali na kostanjeviških mednarodnih simpozijih.
Zadnji postanek naše dvodnevne ekskurzije je bil bil namenjen ogledu zanimive Kostanjeviške jame, nato pa smo se polni lepih vtisov in zanimivih izkušenj odpeljali proti domu.