87 Visite totali, 1 visite odierne
KAJ SO SUT (SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE)?
SPECIFIČNA MOTNJA BRANJA = DISLEKSIJA; ICD – 10: F 81.0 Disturbo specifico della lettura ( = dislessia)
SPECIFIČNA PRAVOPISNA MOTNJA = DISORTOGRAFIJA; ICD – 10: F 81.1 Disturbo specifico della compitazione ( = disortografia)
SPECIFIČNA MOTNJA na področju MATEMATIKE = DISKALKULIJA; ICD – 10: F 81.2 Disturbo specifico delle abilità aritmetiche ( = discalculia)
SPECIFIČNE MOTNJE V PISANJU = DISGRAFIJA; ICD – 10: F 81.8 Altri disturbi evolutivi delle abilità scolastiche ( = disgrafia)
(ICD – 10 International Classification of Diseases and Related Health Problems 10th Revision
MKB – 10 Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov deseta revizija)
POJEM "COMORBILITA' "
Disleksija + disortografija
Disleksija + disgrafija
Disleksija + diskalkulija
Disleksija + disortografija + disgrafija
Disleksija + disortografija + disgrafija + diskalkulija
Sut + ADHD (motnja koncentracije in pozornosti)
Sut + Dispraksija (težave pri načrtovanju in izvajanju praktičnih dejavnosti)
KAJ JE DISLEKSIJA?
Je motnja, pri kateri se kažejo težave v natančnem in tekočem prepoznavanju besed in težave v zmožnosti dekodiranja besed, črkovanja in pravilnega zapisa.
Otroci z disleksijo imajo slabšo časovno predstavo in težave pri urejanju dogodkov v časovno smiselno zaporedje.
Pogosto imajo težave z zaznavanjem, saj zaznavanjo svet v podobah, tridimenzionalno.
KAJ JE DISORTOGRAFIJA?
Je motnja na področju rabe pravopisa, težko razumevanje pravil o pisavi, rabi črk in ločil ter deljenju besed.
KAJ JE DISGRAFIJA?
Je motnja pisanja, ki se kaže kot težava pri rokopisnem pisanju. Povezana je s težavami grafomotorike in orientacije na papirju, pravopis je neurejen, močno pritiskanje pisala, ohlapno držanje pisal, počasno pisanje.
KAJ JE DISKALKULIJA?
Je motnja povezana s slabšim razumevanjem količinskih in prostorskih predstav.
Otroci z diskalkulijo imajo težave pri usvajanju aritmetičnih dejstev, pri razumevanju časovnih pojmov, pri prostorski orientaciji in organizaciji, pri pomnjenju postopkov in formul različnih matematičnih operacij.
SUT so nevrološko pogojene. Izvirajo iz razvojnih posebnosti in iz posebnosti delovanja osrednjega živčevja.
Te posebnosti v delovanju osrednjega živčnega sistema oziroma motnje vplivajo na to, kako možgani predelujejo različne vrste informacij.
Sodobna literatura pa navaja tudi številne dokaze o genetični nagnjenosti (predispoziciji).
Pojavljajo se v različnih oblikah: težave so lahko lažje, zmerne ali zelo izrazite.
Niso bolezen, t.p., da se ne “ozdravijo”, gre za vseživljenjsko stanje.
Med šolsko dobo se spreminjajo → težave se lahko zmanjšujejo, kompenzirajo ter preoblikujejo.
Pomembno je, da naučimo otroka in mladostnika:
→ motnjo sprejeti
→ kako naj bo čimbolj učinkovit/a pri učenju
→ kako naj si učenje organizira
→ kako naj kljub motnji ohranja motivacijo za učenje
Ne obstajajo čudežne metode, ki bi vsem osebam na enak način pomagale.
KDO naredi KAJ?
Ravnatelj
• Dobi od staršev potrdilo o Sut in seznani učitelje/profesorje o diagnozi
• Sproži izobraževalna srečanja in projekte
Odgovorni za Sut (referent)
• Seznanja o normah
• Skrbi za stike z ustanovami
• Skrbi za stike med družino in učnim osebjem
Je referent za dijake, starše, učno osebje
Učitelj/profesor
• Prizna in sprejema težave (v smislu da jih ne zanika, „ne obstajajo“…)
• Se izobražuje
• Razredni svet sestavi individualizirani načrt in ga uvaja (uporablja primerne načine preverjanja in ocenjevanja, pripomočke itd.)
• Podpira motivacijo in angažiranost dijakov
Družina
• Seznani šolo o težavah
• Podpiše individualizirani učni načrt
• Podpira motivacijo in angažiranost otroka
• Preverja opravljanje nalog in šolskih dolžnosti
Dijak
sprejme težavo in pomoč
se potrudi, ponavlja, utrjuje, redno piše domače naloge
sodeluje s profesorji, sošolci in o težavi spregovori
si organizira delo (urnik, dnevnik…)
določi učinkovite strategije in metode dela, uporablja podporne tehnologije (računalnik, črkovalnik, spletne slovarje…)
uči nse multisenzorno!
KAKO (SI) LAHKO POMAGAMO?
PRILAGODITVE
Okolje
Sedežni red: učenec s Sut naj sedi poleg sošolca, ki mu lahko pomaga
Svetla učilnica, kjer ne odmeva
Prostor, kamor se lahko učenec umakne, sprosti, zbere misli
Gradivo
Uporaba barvnega papirja in tip pisave (Sasoon, Comic sans, Calibre, Arial, Verdana itd.; velikost pisave 12 oz. 14 do 16 pt; večji razmik med vrsticami 1,5 oz. 2 )
Primerna razporeditev strani (vizuelna, a ne prepolna informacij)
Uporaba zvočnih posnetkov (posneta navodila, zgodbe, specifične vsebine… zvočni posnetki so koristni tudi za izboljšanje branja)
Razlaga oziroma poenostavitev pisnih navodil (označiti pomembne dele navodila ali pa jih poenostaviti, zapisati na krajši način; dolga, kompleksna navodila razdeliti na več enostavnih sklopov, ki jim bodo učenci lažje sledili)
Izdelava slovarja besed po vsebinskih področjih
Procesiranje informacij
Časovne prilagoditve (omogočiti pogostejše odmore in podaljšan čas)
Usvajanje novih učnih vsebin
Določiti učenčev najljubši učni stil: vizualni, slušni, kinestetični
Nove informacije predstaviti postopoma
Pri učenju novega gradiva je učinkovito predstaviti ključne točke
Ustvariti okvir in jim pomaga pri povezovanju novih informacij s predznanjem
Povezati nove informacije z učenčevim predznanjem
Za lažje pomnjenje lahko uporabljamo nekatere osebne spominske strategije (mnemotehnike)
Uporaba različnih vizualnih opor, zato jih spodbujamo, da si pomagajo z vizualizacijo (ustvarijo naj si miselno sliko postopka oz. pojava)
Uporaba vizualnih pripomočkov: risbe, slike, skice, grafi, miselni vzorci, razpredelnice, diagrami, uporaba barv, podčrtovanje ključnih informacij itd.
Delovni listi in druga gradiva ne smejo biti zasičena z vizualno predstavljenimi informacijami, saj so lahko potem nepregledna
Učencem pripraviti čim bolj različne primere problemov in jih povezati z življenjskimi situacijami
Tehnični pripomočki (računalnik, žepno računalo, Mp3, tablet, govoreči kalkulator) zmanjšajo težave, povezane z avtomatizacijo dejstev
Preverjanja
Določiti preverjanja predčasno
Izogibati se več preverjanjem v istem dnevu
Preverjanje znanja naj poteka v delu dneva, ko je učenec najbolj zbran
Napredek učenca preverjati predvsem ustno (učenci z disleksijo so običajno spretnejši pri ustnem preverjanju v primerjavi s pisnim, zato jim ustno preverjanje znanja lahko vliva samozavest)
Če ima učenec velike težave s pisanjem, mu omogočiti zapisovanje na računalnik
PA ŠE ZANIMIVOST
[Risultati immagini per einstein albert]
Tudi nekatere znane osebe so imele in imajo disleksijo!
Albert Einstein
Pablo Picasso
Leonardo da Vinci
Thomas Edison
Gojmir Lešnjak
Saša Pavček in drugi.
ZA KONEC OZIROMA USPEŠEN ZAČETEK…
KO HODIŠ, POJDI ZMERAJ DO KONCA
TONE PAVČEK
Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi:
vnovič
in zopet
in znova.
kratkepesmice.blogspot.com/2010/…/tone-pavcek-ko-hodis.htm